UPORABA PREPOVEDANIH DROG Avtor: dr. Milan KREK (Urad za droge) Kratka zgodovina prepovedanih drog, Eksperimentalna faza, Načini uporabe droge, Nekatere posledice uporabe droge, Uporaba drog v slovenskem prostoru, Prva pomoč pri zastrupitvi z drogami, Ukrepi na področju prepovedanih drog, Pomoč pri odvisnosti

Prepovedane droge so tiste psihoaktivne snovi, ki vplivajo na človekovo duševnost in telo in je njihova proizvodnja in promet z zakonom prepovedana - kliknite na link Urada za droge, kjer lahko dobite originalne verzije deklaracij in zakonov; http://www.uradzadroge.gov.si.

Proizvajajo in uporabljajo se lahko samo tedaj, če so te aktivnosti tudi zakonsko opredeljene. Še posebej so za droge dovzetni otroci in mladostniki. Študije v tujini so pokazale, da se razvija odvisnost od prepovedanih drog veliko prej pri osebah, ki so začele z uporabo drog zelo zgodaj.

1. Kratka zgodovina prepovedanih drog

V devetnajstem stoletju je bila večina danes prepovedanih drog v prosti prodaji. Prepovedane so šele od prvega desetletja 20. stoletja dalje, ko je mednarodna skupnost sprejela enotna pravila, ki določajo nadzor nad proizvodnjo in prometom z njimi. Tako vse države članice združenih narodov upoštevajo določila mednarodnih konvencij, ki predpisujejo natančneje, kdaj in na kakšen način se lahko lete uporabljajo. Vsa ta določila so vnesena v nacionalne zakonodaje posameznih držav. Te različno interpretirajo mednarodna določila. Od tod je tudi nekaj razlik pri konkretni izvedbi določil iz mednarodnih konvencij v posamezni državi.

Nekaj podatkov o prepovedanih drogah

Med prepovedane droge prištevamo: opijate, marihuano, kokain, LSD, ecstazy in ostale droge, ki so navedene na seznamu, ki ga sprejme na predlog Ministra za zdravstvo Vlada republike Slovenije; http://www.mnz.si/slo/uks/mamila/mamila.html. Zanje je značilno, da povzročajo odvisnost, ki se kaže v tem, da mora oseba, ki jih uporablja, za isti učinek kaj kmalu po začetku uporabe vzeti vedno večji odmerek. Povečevanje odmerka za isti učinek imenujemo tudi zvečanje tolerance na drogo. Ta se povečuje tedaj, ko človek uporablja drogo daljši čas in se zmanjšuje tedaj, ko jo človek preneha uporabljati.

Kako postanemo odvisni od prepovedanih drog, zlasti od opijatov?

Stopnja odvisnosti in jakost odvisnosti je odvisna tudi od povsem konkretne prepovedane droge in od načina in trajanja njene uporabe. Pri razvoju odvisnosti poznamo več stopenj. Odvisnost od drog je spoznana kot bolezen, ki je definirana tudi v mednarodnih klasifikacijah bolezni (ICD - X).; http://www.uradzadroge.gov.si/uporab/raba/vzroki/

2. Eksperimentalna faza

V tej fazi uporabnik morda le enkrat poskusi drogo in skuša na tak način pridobiti novo izkušnjo. Večina tistih, ki jo prvič poskusijo, običajno ne nadaljuje z njeno uporab. Podatki za Slovenijo kažejo, da se je eksperimentiranje z drogami v zadnjih letih med mladimi povečalo; http://193.2.236.10/ivz/droges97.html

GRAF: Odstotek dijakov 1. letnikov srednjih šol, ki so že eksperimentirali s posamezno drogo, v Sloveniji, v letih 1995 in 1999

Pripravila: Eva Stergar, vir: ESPAD, IVZ RS

Občasni uporabniki droge

Nekateri uporabljajo drogo enkrat mesečno ali celo le na nekaterih zabavah. Mnogi od teh z uporabo ne nadaljujejo. Drugi pa jo začno uporabljati tedensko ali še pogosteje in postanejo...

...trajni uporabniki

Zanje je značilno, da se je pri uživalcu že razvila telesna in tudi psihična odvisnost od droge. Uporabnik jo želi ponovno in ponovno uporabiti. Značilno je hlepenje po njej, ki je vse močnejše in uporabnik se ji vse težje upira.

Redni uporabniki

Pri teh uporabnikih drog postane njihovo uživanje nujen sestavni del vsakodnevnega življenja. Brez nje ne morejo več živeti. Razvije se zelo močna psihična in fizična odvisnost. Odtegnitev droge se izrazi v močnem odtegnitvenem sindromu. Ker ni dostopna in je zelo draga, so prisijeni v manipulacije in tudi kraje, da lahko pridejo do zadosti visokih sredstev, ki jim omogočajo redno preskrbo. Običajno so tudi prisiljeni v njeno razpečevanje.

Odtegnitveni sindrom

Odtegnitveni sindrom nastopi tedaj, ko konkretna oseba, ki je že dalj časa uporabljala določeno drogo nenadoma preneha z njeno uporabo, in je značilen za posamezno vrsto in se zato med seboj tudi razlikujejo; http://www.uradzadroge.gov.si/uporab/opiati/odtegnitvena_kriza/

3. Načini uporabe droge

	Njuhanje pri tem načinu si uporabnik drogo, ki je v obliki prahu s posebno cevko potegne v nosnico. Tu se resorbira v nosno sluznico in preko venskega pleteža pripotuje v možgane, kjer po začne po nekaj sekundah učinkovati.
	Kajenje na foliji drogo namestijo uporabniki na folijo, pod katero prižgejo ogenj in jo segrevajo. Hlape, ki se pri tem ,sproščajo, nato inhalirajo. Droga vstopa preko pljučnega sistema v telo in tam ustrezno učinkuje.
	Kajenje opij se je pogosto kadil preko pip ali preko vodne pipe. Ljudje inhalirajo dim tako kot pri cigareti preko pljuč, kjer se heroin resorbira v telo.
	Injiciranje droga se injicira s pomočjo kovinske igle. To so odkrili in začeli uporabljati v sredini 19. stoletja,/ v času krimske vojne.
	Pitje tekočine nekatere droge se lahko tudi pijejo v obliki čaja (čaj iz makovih glavic) ali se zaužijejo kot kolač (kolač iz marihuane).
	Tablete nekatera zdravila kot je npr. metadon, lahko postanejo tudi nevarna droga, če se ne uporabljajo v zdravstvene namene pod strogo kontrolo zdravnika.
	Transkutani preparati na tržišču je mogoče dobiti tudi preparate opijatov, ki se lahko resorbirajo preko kože.

4. Nekatere posledice uporabe droge

	Odvisnost najpogostejša posledica je razvoj odvisnosti od določene droge. Ta ima socialno, psihološko in biološko razsežnost. Značilno zanjo je, da človek brez nje preprosto ne more več živeti in da mora pač na vsak način do nje priti in s tem potešiti željo po njej.
	Okužbe z nevarnimi klicami zaradi načina uporabe drog z okuženim priborom prihaja lahko do hudih okužb z virusom hepatitisa C, B, HIV, tuberkuloze, malarije itd.. Možna je tudi okužba krvi (sepsa) z različnimi patogenimi bakterijami; http://www.gov.si/ivz/zzvce/aids.htm
	Ostali zdravstveni problemi droge oslabijo imunski sistem, s čimer je telo veliko bolj izpostavljeno različnim nalezljivim obolenjem, pri uporabnikih heroina so pogosta zaprtja, prebavne motnje, trebušni krči, znojenje, visoka temperatura, mrzlica, ježenje dlak, slabosti, poškodbe ven in podkožja, motnje spanja itd..
	Socialna izločenost uporaba drog povzroča tudi socialno izločenost uporabnikov drog. Sami uporabniki živijo v svoji družbeni podskupini in se le redko družijo z ostalimi skupinami. Ob tem pa je tudi značilno, da se jih ostali ljudje izogibajo. V Sloveniji še vedno pomeni odvisnost od opijatov družbeno nesprejemljivo bolezen, zato družba odvisnike odriva na obrobje.
	Kriminalna kariera zaradi vse večjih potreb po drogah je odvisna oseba prisiljena poseči tudi po nelegalnih načinih pridobivanja denarja s krajo in drugimi nezakonitimi početji. Vse to jo pripelje v nasprotje z zakonom in če se ne odloči za zdravljenje, mnogokrat konča na sodišču in v zaporih.
	Izguba redne zaposlitve osebe odvisne od drog pogosto izgubijo redno zaposlitev. V veliki nevarnosti so za izgubo službe tedaj, ko delodajalec izve za njihovo odvisnost, zato skušajo na vse načine skriti svojo bolezen.
	Nenadna zastrupitev z drogo nenadna zastrupitev z drogo je dokaj pogost pojav med uporabniki. Ob tem gre najpogosteje za zastrupitev z več drogami hkrati, kjer je največkrat prisoten alkohol.

5. Uporaba drog v slovenskem prostoru

Zloraba drog je postal vseslovenski problem, ki potrebuje tudi ustrezne aktivnosti na celotnem področju države Slovenije, kar je tudi država izvedla s sprejemom ustrezne zakonodaje; http://www.sigov.si/ivz/index.html?language=iso2

V prvih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila uporaba drog predvsem problematična na področju Primorske. Kasneje se je ta pojavila še v Mariboru in Ljubljani. Danes so se z njo srečala že vsa slovenska mesta, ni pa neznana tudi podeželskim skupnostim.

6. Prva pomoč pri zastrupitvi z drogami

Osebo, ki je zaužila preveliko količino drog, je potrebno čimprej prepeljati k zdravniku ali poklicati urgentno službo prve medicinske pomoči. Le zdravnik, ki ima s seboj ustrezna zdravila, z njimi lahko zelo uspešno prepreči smrt.

Pri nezavestni osebi pa je potrebno poskrbeti za sprostitev dihalnih poti in če je potrebno nuditi tudi umetno dihanje in masažo srca. Osebo, ki diha in je v nezavesti, je potrebno položiti v položaj za nezavestnega.

7. Ukrepi na področju prepovedanih drog

Preventivni ukrepi: Njihov cilj je zmanjšati uporabo drog in škodo, ki nastane zaradi njih. Preventivne ukrepe delimo na:

	Primarno preventivo izvajamo jo s pomočjo predavanj, dobrih zgledov ter intervencijskih programov med populacijo, ki še ne uporablja droge. Populacijo želimo seznaniti z nevarnostmi, ki jih povzroča, z željo, da bi se je čimveč odločilo za abstinenco; http://www.uradzadroge.gov.si/predst/dejavnosti/doma/vetervlaseh/
	Sekundarna preventiva predstavlja preventivno delo, kjer delamo z rizičnimi osebami. S posebnimi programi jim skušamo pomagati, da ne bodo uporabljali drog, čeprav so jih morda že poizkusili.
	Tercialna preventiva (harm reduction programi) preventivo izvajamo med uporabniki jih skušamo naučiti, da bi uporabljali droge na manj nevaren način. Tako poskušamo naučiti kadilce cigaret, da uporabljajo le tiste cigarete, ki imajo filtre itd. Uporabnike drog učimo, kako naj si jih varno injicirajo, da ne bi prišlo do večjih okvar zdravja. Urejajo se sobe za varno injiciranje drog itd.. Pomembna metoda dela je terensko delo med uporabniki; v njihovem okolju jih skušamo učiti, kako preživeti kljub nevarnostim, katerim so izpostavljeni.

Zdravljenje

	Zdravljenje se v Sloveniji izvaja v zdravstvenih ustanovah, kjer so zdravniki nosilci zdravstvenih aktivnosti. Najbolj znana programa v Sloveniji sta Mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in Center za zdravljenje odvisnih, kjer izvajajo tudi detoksikacijski program. Med ostalimi programi, ki potekajo v Mreži centrov, je najbolj znan program metadonskega vzdrževanja. Znan po vsem svetu.
	Socialna obravnava: socialna obravnava se izvaja v posameznih programih, med katere sodijo terapevtska skupnost, dnevni center, terensko delo, svetovanje itd.
	Skrb za osebo, odvisno od drog, po zdravljenju: ti programi so usmerjeni v preprečevanje ponovnega zagona bolezni in urejanje socialnih pogojev za normalno življenje, med katere sodi dodatno šolanje, iskanje zaposlitve, iskanje stanovanja itd.
	Ukrepi na področju represije: z zakonom je prepovedana proizvodnja in preprodaja drog. Hkrati je tudi prepovedano omogočanje uživanje droge. Nadzor nad tem izvajajo represivni organi (policija, carina).

8. Pomoč pri odvisnosti

Večino opisov programov najdete na spletnih straneh Urada za droge Vlade republike Slovenije; http://www.uradzadroge.gov.si.

V slovenskem prostoru se je v zadnjih letih razvilo zelo veliko število programov, kjer lahko vsakdo dobi pomoč ali vsaj prvo informacijo, kako naj začne reševati nastale težave.

PROJEKT ČLOVEK