TOPLOTNA
OBDELAVA HRANE KAKO
KUHAMO PRIHRANKI
PRI KUHANJU Pod besedo kuhanje razumemo način priprave nekega živila, pri katerem postane običajno ob tempereturi 100 stopinj Celzija le to užitno zaradi mehčanaja. Za to uporabljamo navadno vodo, kar pogosto pa tudi druge tekočine, na primer mleko ali pa tekočine, ki smo jih pridobili že pri kuhanju, na primer zelenjave ali mesa. Med kuhanjem se izlužijo iz živil hranilne snovi, zaradi česar postanejo nekoliko manj vredna. Če se živila razkuhajo, lahko izgubijo vonj, okus pa tudi barvo. Po tem dolgotrajnejšem načinu kuhanja v lastnem soku živila porabimo precej manjšo količino vode kot pri kuhanju. Ponavadi dušimo hrano v zaprti posodi, kar omogoča manjše izparevanje vode. Pri dušenju ostane hranilna vrednost živil razmeroma ohranjena. Moramo pa upoštevati dejstvo, da živila med tako pripravo izgubijo nekaj arome. No, ne glede na to pomanjkljivost pa si pri tem lahko pomagamo z dodajanjem začimb. Ker pripravljamo jed v celoti, je dušenje ekonomično, pomanjkljivost pa je v tem, da zahteva od kuharja ali kuharice precej časa. Pri tem gre za način priprave hrane, pri katerem segrejemo maščobo in v njej med mešanjem pustimo jed toliko časa, da spremeni barvo. (primer - čebula mora zarumeneti). Po potrebi nadaljujemo praženje z dušenjem ali s kuhanjem. Med praženjem se razvijajo tudi aromatične snovi, ki dajo živilu prijeten okus. Za praženje uporabljene maščobe ne uporabljamo ponovno, saj v določenih primerih v njej nastajajo celo kancerogene snovi. Praženje velja za hiter način priprave hrane in dobro zmehča prehranska vlakna. Paziti moramo, da jedi ne pražimo pretirano dolgo, ker jih lahko zažgemo. Tak način priprave hrane je primeren za pripravo tako mesa kot različnih vrst zelenjave. Med tem postopkom, ko prehaja toplota neposredno na živilo, dobi to značilen vonj ter okus. Ni potrebno, da pride do neposrednega stika živila s toploto, ampak lahko zavijemo jed tudi v alu folijo in jo obdelujemo na žaru. Posebej je treba poudariti, da pri takem načinu priprave hrane ne nastajajo snovi, ki jih naša prebavila težko prebavljajo. Pri tem načinu toplotne obdelave živila plava le-to v segreti maščobi, ki jo to vsrkava. Odločimo se lahko za različne vrste maščob, vendar je še najprimerneje uporabljati olja, ki jih je mogoče segreti na nekoliko višjo temperaturo. Hranilna vrednost se pri tem načinu priprave hrane bistveno ne spremeni, saj beljakovine pri številnih živilih zakrknejo in ne dopuščajo izcejanja sokov. Cvrenje predstavlja hitro pripravo živila, vendar zaužijemo s tako pripravljeno hrano kar precej velike količine maščob, kar pa za zdravo prehrano ni ravno najprimerneje. Živilo blanširamo tako, da ga za kratek čas vržemo v vrelo vodo ali pa ga oblijemo z njo. To je najhitrejši način za uničenje bakterij, ki so na živilu. Za tak način se največkrat odločamo pri konzerviranju. Preden začnemo uporabljati živila, jih moramo pod tekočo vodo temeljito oprati. Delovne ploskve, na katerih pripravljamo očiščeno hrano, je treba seveda imeti vedno čiste; če pa se med delom umažejo, jih sproti operemo. Rabljene kuhalnice odlagamo na čist krožnik. Za poskušanje jedi iz lonca uporabimo žlico, ki jo po vsakičnem okušanju splaknemo pod curkom vroče vode. Pravilo je veljavno tudi v domačem gospodinjstvu, saj bakterije iz naših ust lahko prenesemo v jed. Uporabljeno posodo že med kuhanjem ostalih jedi operemo z vročo vodo.
S štedilniki, ki imajo ravno steklokeramično površino prihranimo v primerjavi z litoželeznimi ploščami do 20 odstotkov energije. Z njo prihranimo do 60% energije. Z njo jedi na hitro, brez mazanja posode pogrevamo, odtaljujemo in kuhamo manjše količine živil. Prihranki so seveda možni tudi tu, če:
povprečna mesečna poraba energije v gospodinjstvu
Poraba električne energije v gospodinjstvu:
Pomivalni stroj porabi za štiričlansko družino dnevno za enkratno pomivanje do 20 l vode in 1,7 kWh električne energije, pri ročnem pomivanju pa potrošimo približno 60 l vode in 2 - 3 kWh električne energije. Če pomivalno korito napolnimo z vodo in operemo posodo v njej, bomo potrošili kakih 20 litrov tople vode Če hočemo doseči najracionalnejšo potrošnjo električnega toka, glavni program vljučimo šele, ko je stroj napolnjen. Med posameznimi polnitvami moramo vključiti program splakovanja s hladno vodo s čimer dosežemo, da se ostanki hrane ne zasušijo. Manj umazano posodo moramo dati v zgornjo košaro, bolj umazano v spodnjo. V vsakem gospodinjstvu se letno nabere okrog 23 kubičnih metrov različnih odpadkov. Veliko večino je mogoče znova predelati. Tam, kjer ima gospodinjstvo vrt, je treba organske odpadke odnesti na kompostnjak, steklovino in papir pa v smetnjake, ki so postavljeni v večini mest. |