ŠPORT IN REKREACIJA

Rekreacija s sredstvi športa, torej športna rekreacija - seveda aktivna, je v primerjavi z ostalimi rekreativnimi aktivnostmi toliko pomembnejša in potrebnejša, kolikor bolj postaja telesni napor in gibanje nasploh pri vsakdanjem delu in življenju manj pomembno, kolikor so umske in psihične komponente v življenju in pri delu bolj obremenjene in kolikor bolj živimo v urbaniziranem, kompjuteriziranem, informatiziranem, visoko tempiranem, v nenaravnem in ekološko neuravnoteženem okolju.

Prosti čas

Z gotovostjo lahko tako s psihološkega, zdravstvenega, biološkega, sociološkega, kineziološkega in še kakšnega vidika trdimo, da je aktivno preživljanje prostega časa vrednejše in učinkovitejše od pasivnega, pri čemer bi ob mnogih koristnih in prijetnih učinkih posebej poudarili sproščanje ustvarjalnih sposobnosti in uživanje v izbrani interesni dejavnosti, za kar je v današnjem življenju in delu žal vse premalo možnosti.

Prednost rekreacije

Vrednost in prednost športne rekreacije v odnosu do ostalih rekreativnih dejavnosti je v tem, da so prav tu združeni elementi kot:

Če je uspešnost v vrhunskem športu izražena z metri, sekundami in različnimi ocenami sodnikov, se uspešnost v športni rekreaciji lahko meri z litri potu, ki jih rekreativec prelije na športnem prizorišču, in z užitki, veseljem in srečo, ki jih pri tem doživi.

Le 20% športno aktivnih Slovencev

Da bi približno dobili predstavo, koliko smo odrasli Slovenci športno aktivni, si poglejmo grafikon o športni aktivnosti v različnih starostnih obdobjih. Pogostnost športne (ne)aktivnosti je prikazana v treh kategorijah: redno - vsaj dvakrat tedensko, občasno in ne - brez aktivnosti.

SLIKA 1

Vzeto iz študije: K. Petrovič, F. Ambrožič, B. Sila, M. Doupona (1998) Športnorekreativna dejavnost v Sloveniji 1997, (Primerjalna študija 1992 - 1997) Univerza v Ljubljani, Inštitut za kineziologio Fakultete za šport, Ljubljana, str. 51.

Obrazložitev grafa: Na grafu so prikazani odstotki od redno aktivnih, občasno aktivnih in neaktivnih v posameznem letu starosti. Torej je od 100% neaktivnih (rdečih) 18 let starih manj kot 1%, od vseh občasno aktivnih cca 3% in od redno aktivnih je starih 18 let in manj nekaj nad 3%. Višina stolpcev je v razmerju glede na odstotek ljudi v posamezni starosti.

Kdor je navajen redne športne aktivnosti, tisti, ki mu je šport redna in nepogrešljiva vsebina prostega časa, se bo z leti temu zelo težko in nerad odpovedal.

Po podatkih iz omenjene študije je bilo v letu 1997 redno aktivnih 20,6%, občasno aktivnih 23,8 % in neaktivnih 55,6 % odraslih prebivalcev Slovenije. Kot vidimo iz slike, športna aktivnost žal z leti vedno bolj upada.

Želimo pa opozoriti, da je v višjih starostnih kategorijah lepo viden vedno manjši delež in skoraj izginjanje neredne oz. občasne aktivnosti.

ŠPORTNA REKREACIJA IN ZDRAVJE

Živeti v harmoniji s samim seboj

Iz rezultatov mnogih študij v tujini in doma je razvidno, da primerna gibalna aktivnost dviguje ali ohranja mnoge vitalne lastnosti in sposobnosti in skrbi za harmonijo telesnega in duševnega. To pa pomeni, da skrbi za zdravje v najširšem pomenu te besede.

V večletni študiji v okviru Inštituta za kineziologijo Fakultete za šport v Ljubljani o psihosomatičnem statusu odraslih prebivalcev Slovenije smo primerjali nekatere gibalne in funkcionalne sposobnosti med osebami, ki so gibalno oz. športno aktivne, in osebami, ki niso gibalno aktivne. Rezultati so pokazali, da imajo ljudje, ki so športno aktivni, večino lastnosti in sposobnosti, ki smo jih v študiji spremljali na mnogo višji ravni od oseb, ki niso športno aktivne. Če njihove sposobnosti primerjamo z leti starosti, lahko zapišemo, da imajo športno aktivni rezultate v izmerjenih spremenljivkah približno enake, kot od 20 do 30 let mlajše osebe, ki niso športno aktivne. V omenjeni študiji smo spremljali gibalne sposobnosti, kostno-mišični status in funkcionalne sposobnosti dihalnega in srčnožilnega sistema.

Slika 2

Bazična vzdržljivost - ženske
Primerjava po starostnih razredih

Splošna vzdržljivost, primerjava med športno aktivnimi in neaktivnimi ženskami

Športno rekreiranje je torej ne glede na to, ali smo aktivni zunaj v naravi ali v zaprtih športnih objektih, aktivnost, ki celovito zajame večino človeških razsežnosti, ki smo jih voljni in vse bolj zaradi številnih škodljivih vplivov tudi prisiljeni angažirati v svojem prostem času. Je aktivnost, ki dviguje ali ohranja mnoge vitalne lastnosti in sposobnosti in skrbi za harmonijo telesnega in duševnega. To pa pomeni, da skrbi za zdravje v najširšem smislu.

Za gledanje TV imajo čas - za šport ne!

O vsestransko pozitivnih vplivih primerne športne aktivnosti na človeški organizem, s tem pa seveda na njegovo zdravje v najširšem pomenu besede torej ne gre dvomiti. Nastopi pa vprašanje, zakaj potem več ljudi ne "jemlje" tega zdravila, če je tako učinkovito. En del odgovorov lahko dobimo v rezultatih študije o športu v Ljubljani (Inštitut za šport Fakultete za šport), pri kateri so bili naključni prebivalci med drugim tudi vprašani, zakaj niso športno aktivni oz. zakaj niso aktivni več. Več kot polovica vprašanih je odgovorila, da ima premalo časa, hkrati pa smo ugotovili, da jih večina gleda od dve do tri ure televizije dnevno. V sebi torej nimajo tiste zavesti, potrebe in navad, ki bi jim narekovale redno športno aktivnost

Prednosti rekreativnega človeka

Rekreativni športnik, torej človek, ki je redno športno aktiven vsaj dvakrat na teden, se od človeka, ki je gibalno neaktiven, razlikuje v mnogih razsežnostih. Je:

močnejši,	ima več energije,	ima lepše oblikovano telo,
bolj gibljiv,	je bolj vitalen,	ima lepšo in boljšo telesno držo,
bolj odporen,	se kasneje utrudi,	ima boljši apetit,
bolj spreten,	je boljšega razpoloženja,	bolje spi
z boljšo koordinacijo,	se hitreje odpočije,
ima boljšo vzdržljivost,	hitreje nadoknadi energijo,

v življenju porabi več energije, zato ima bolj uravnoteženo razmerje med prejeto (hrana) in oddano energijo. In kaj vse to skupaj pomeni? Da je bolj zdrav!

Najrentabilnejša investicija

Podatek da ima velik delež slovenske mladine deformacije ali nakazane težave z gibalnim aparatom, je dovolj zgovoren in dokazuje, da se pomanjkanje gibanja že pri otrocih in mladini pojavlja kot pogost dejavnik tveganja.

Zdravje je izjemno pomembna vrednota pri ljudeh. Če pa dobro razmislimo, zanj naredimo izjemno malo - premalo. Šport pri večini ni vrednota sama po sebi, ampak si mora šele pridobiti svoje mesto v vrednostnem sistemu posameznika. Športni pedagogi skušajo v tej smeri vplivati na mlade, skupaj s strokovnjaki za športno rekreacijo pa tudi na vso odraslo populacijo. V vseh starostnih obdobjih pa morajo pri tej vzgoji sodelovati tudi zdravniki.

ODLOČITEV

Glede na pomen, ki ga v svetu in tudi pri nas pripisujemo redni telesni aktivnosti, lahko rečemo, da dobivajo predvsem otroci in mladina v šoli, pa tudi odrasli vse več rednih in kakovostnih informacij ter drugih sporočil v različnih oblikah o koristnosti in hkrati tudi lepoti športne aktivnosti. Poleg tega smo deležni tudi vse pogostnejših informacij in propagandnih sporočil o bolj pestri in kakovostni ponudbi športnorekreativnih programov.

Na osnovi navedenega lahko sklepamo, da je velik delež mladine in odraslih vendarle seznanjen s pozitivnimi učinki redne športne aktivnosti bodisi na telesno, duševno ali socialno zdravje. To nam potrjujejo tudi izsledki iz mnogih študij, v katerih smo ugotavljali stališča in mnenja prebivalcev Slovenije iz različnih okolij in različnih socialnih skupin o pomenu in vlogi športa.

Vendar je v vsakdanjem življenju tako, da se naše obnašanje in ravnanje pogosto ne ujema z našimi vrednotami, stališči in prepričanji. Že večkrat smo se namreč prepričali, da je pri osebah, ki se sicer ne ukvarjajo s športom, šport kot vrednota navadno na visokem mestu, da soglašajo z vsemi pozitivnimi posledicami športne rekreacije in da je po njihovem mnenju prav in dobro, če se človek ukvarja s športom čim bolj pogosto in kakovostno.

Odločitev je naša

Odločitev za redno vadbo mora dozoreti v naši glavi. Odpasti morajo različni zunanji odklonilni dejavniki (največkrat kot izgovori), ki nam ťpreprečujejoŤ športno aktivnost. Prepozno naj ne bi bilo nikoli, lahko pa je že mnogo zamujenega. Čim starejši smo, tem težje bomo spremenili navade, težje bomo angažirali svoj (morda že precej zarjaveli) gibalni aparat (mišice, kite, sklepe, vezi in kosti) z nujno spremljavo dihalnega in srčno-žilnega sistema. Pa vendarle se da s pravilno izbrano in odmerjeno vadbo veliko doseči. Imejmo ves čas v mislih dve stvari. Da to delamo zase, ker je zelo koristno, da pa je tudi zelo prijetno, polno užitkov in veselih trenutkov.

KAKO, KDAJ IN KJE

so najpogostejša vprašanja. Pri nas se je ponudba različnih športnih programov za otroke, mladino in odrasle zadnja leta zelo povečala in izboljšala. V številnih društvih, klubih in pri zasebnikih lahko izbiramo med programi, ki so namenjeni različnim ciljnim skupinam udeležencev in zagotovo so bo kaj našlo tudi za nas. Seveda je lažja pot, da se pozanimamo pri prijateljih ali znancih, ki so že aktivni in nam lahko postrežejo tudi s povratnimi informacijami.

Intenzivnost vadbe

S treningom “za boljše počutje” ali zdravje največkrat mislimo na razvoj funkcionalnih sposobnosti v okviru srčnožilnega in dihalnega sistema na ravni aerobnega treninga. Aerobni trening pomeni, da je intenzivnost na ravni, ko je srčnožilni sistem sposoben sproti dovajati v delujoče mišice dovolj kisika, ki ga potrebujejo za svoje delo. Pri večji intenzivnosti, ko srce z ožiljem ni več sposobno dovajati dovolj kisika oz. so zahteve mišic prevelike, govorimo o anaerobnem delu. Če intenzivnost še povečujemo, lahko dosežemo tako stopnjo trenutne utrujenosti, da moramo z vadbo prenehati. To pomeni naš maksimum, pri čemer je vrekvenca srčnega utripa največja - 100 %. Naš maksimum lahko ugotavljamo na terenu ali še bolj natančno laboratorijsko z obremenitvenim testom. Ker pa to ni vedno možno, si pomagamo z določenimi teoretičnimi vrednostmi. Za maksimalni pulz se najpogosteje uporablja vrednost, ki jo dobimo če številu 220 odštejemo leta starosti.

Piramida intenzivnosti vadbe

Priporočane vrednosti frekvenc srčnega utripa v odstotkih pri različni intenzivnosti treningov. (Prirejeno po R.Benson: Vodič k napredku v teku, Polar Electro OY, Finska 1995, str. 13)

Primer 50 letnika, ki bi želel trenirati na 75 % ravni maksimalnega pulza:

Ciljni pulz = (220 - 50) * 0.75 = 127,5

Kateri šport torej?

Trening s tako intenzivnostjo oz. ciljnim pulzom (predstavili smo le enega od možnih izračunov) bi moral trajati vsaj pol ure, vendar se mora organizem pred tem ogrevati vsaj 15 minut, na koncu pa si moramo vzeti čas za umirjanje. Pri ogrevanju izvajamo različne raztezne vaje in postopoma pripravljamo telo na delovanje pod novimi pogoji. Seveda pa ne smemo samo slepo ubogati izračunov. Ves čas moramo prisluškovati lastnemu telesu in na podlagi lastnih občutkov in opažanj usmerjati želeni športni ali rekreacijski trening.

Aerobni športi

Športi, ki so najprimernejši za tak način treninga, se zaradi svoje enakomerne in kontinuirane aerobne obremenitve imenujejo aerobni športi in so naslednji:

hoja, tek, kolesarjenje, hoja in tek na smučeh, plavanje, veslanje, planinarjenje, rolanje (na rolerjih in tekaških rolkah), enakomerno drsanje in njihovi nadomestki z ustreznimi fitnes napravami. Omenjeni športi so iz skupine cikličnih športov. Pri njih se nenehno ponavljajo isti gibalni ciklusi. Podobno obremenitev, vendar težje nadzorovano in manj enakomerno (menjavanje večje in manjše intenzivnosti), lahko dosežemo tudi s srednjo intenzivnostjo igranja tenisa, badmintona, odbojke, košarke, namiznega tenisa, nogometa, squasha, z aerobiko, kombinirano aerobno vadbo v fitnesu in podobnim. Ob tem je treba zapisati, da je bolje vaditi s prenizko kot s previsoko intenzivnostjo, ki ima lahko namesto koristnih tudi škodljive posledice vadbe.

Moč in gibljivost

Poleg vzdržljivosti oz. splošne kondicije sta za človeka zelo pomembni tudi moč in gibljivost. Moč je potrebna za vsako fizično delo, prav tako pa tudi za pravilno telesno držo. Močnejši ljudje opravljajo fizična dela mnogo laže kot šibki in se tudi manj utrudijo. Moč treniramo z različnimi gibalnimi aktivnostmi, predvsem s tistimi, ki zahtevajo premagovanje teže lastnega telesa ali zunanjih bremen. Primeri vaj so npr. sklece, počepi, zgibe, dviganje trupa iz ležečega položaja itd. Specializirana in zelo učinkovita vadba moči je možna v fitnes centrih, kjer so na voljo različna orodja (trenažerji) in ročke za vadbo posameznih mišic in mišičnih skupin. Po intenzivnem treningu moči moramo obvezno mišice raztezati in sproščati.

Za ohranjanje ali večanje gibljivosti izvajamo t.i. raztezne vaje. Gibljivost je odvisna od sklepa ter mišic in kit, ki ga obdajajo. Možnost gibanja v sklepu pod večjim kotom (z večjo amplitudo) pomeni večjo gibljivost. Danes se za treniranje gibljivosti največ uporabljajo vaje tipa "stretching". Pri tem gre za vaje, pri katerih sklepe popolnoma iztegnemo ali popolnoma skrčimo in ohranjamo ta položaj od 15 do 30 sekund.

SKLEP

Šport postaja zaradi svojih mnogostranskih vplivov na človeka vse bolj civilizacijska vrednota. Posamezniki, ki športu ne priznavajo te vloge, so vedno bolj osamljeni in bodo slej ko prej morali priznati svojo zmoto. Poslanstvo in obveza športnih in drugih strokovnjakov pa je, da skušajo športno aktivnost predstaviti na čim bolj kakovosten in razumljiv način in tako pridobiti k uživanju športnih lepot vedno nove in nove privržence.

Šport naj postane vrednota in s tem nepogrešljiv sestavni del našega (prav zaradi športa mnogo bolj) kakovostnega življenja.