Zasvojenost z nikotinom se začne zelo zgodaj - ZDRAVJE 9/98

Dolgoročno gledano smrt. zaradi koronarne bolezni ogroža kadilce dvakrat do trikrat bolj kot nekadilec. Poleg tega, so kadilci v primerjavi z nekadilci 20-krat nevarnosti za pljučnega raka. Večina najstnikov podcenjuje nevarnosti kajenja

Kajenje zasvaja. Večina najstnikov podcenjuje zdravstvene nevarnosti kajenja in precenjuje svojo zmožnost za opustitev te navade.

Dolgoročno gledano smrt zaradi koronarne bolezni ogroža kadilce dvakrat do trikrat bolj kot nekadilce. Poleg tega so kadilci v primerjavi z nekadilci v 20-krat večji nevarnosti za pljučnega raka.

MISLIJO, DA LAHKO NEHAJO

Mnogo najstnikov je prepričanih, da lahko nehajo kaditi, kadar hočejo. Resnica je drugačna. Podatki kažejo, da bo kar 70 odstotkov mladih, ki kadijo v zadnjem letniku srednje šole, kadilo tudi še pet let pozneje! Več kot polovica srednješolskih kadilcev je že neuspešno poskušala opustiti to razvado. Zasvojenost z nikotinom se lahko začne zelo zgodaj. Celo že ljudje, ki niso pokadili več kot 100 cigaret, navajajo, da bi radi nehali, pa ne morejo.

Najstniki začenjajo kaditi prej, kot se mnogim staršem zdi. Deset odstotkov sedanjih odraslih kadilcev je začelo proti koncu osnovne šole. Polovica najstnikov, ki kadi, prižge prvo cigareto pred 14. letom. Mlajši ko je otrok, ko začne kaditi, večja je nevarnost, da bo v odraslih letih hud kadilec. Poleg tega so najstniki, ki kadijo, bolj nagnjeni k 'poskusom' z marihuano in drugimi mamili.

POGOVORITE SE Z MLADOSTNIKOM

  • Vprašajte ga, ali njegovi oziroma njeni prijatelji kadijo. Nevarnost, da bo vaš otrok kadil, je 13-krat večja, če kadi njegov najboljši prijatelj oziroma prijateljica. Večina najstnikov prižge prvo cigareto s prijateljem, ki že kadi.

  • Poizvedite, kaj otrok misli o kajenju. Prosite ga, naj prebere ta prispevek, da se bosta o njem pogovorila. Recite npr.: 'Tule je zanimiv članek; zanima me tvoje mnenje o njem.'

  • Pomagajte otroku pretehtati njegova občutja glede pritiska vrstnikov in kajenja. Pozanimajte se pri njem o teh zadevah in ga spodbudite, naj na glas razmisli o naslednjih vprašanjih:

- Zakaj ljudje kadijo kljub stroškom in zdravstvenim nevarnostim, ki jih prinaša kajenje?

- Kakšni so oglasi za cigarete? Kaj poudarjajo in idealizirajo in kaj prikrivajo? - Zakaj kadilci opuščajo kajenje? S kakšnimi težavami se spopadajo, ko nehavajo?

- Kako reči 'ne' prijatelju, ki te nagovarja h kajenju?

- Kako je z občutkom odgovornosti do prijateljev? Odgovornost v zvezi s pitjem alkoholnih pijač je uveljavljena (vsi npr. vemo, da naj ne bi pustili za volan prijatelju, ki je pil). Kakšna je naša odgovornost do prijatelja, ki utegne postati zasvojen s kajenjem? Bi mu morali pomagati, da neha? Naj bi se za njegovo kajenje ne menili? Ali naj bi pač poiskali druge prijatelje, ki ne kadijo?

SPODBUJAJTE NAJSTNIKA K ZDRAVJU

Aktivno in živahno življenje, ki ga tako radi prikazujejo na oglasih za cigarete,je v resnici mnogo bolj značilno za nekadilce. Kadilci niso ogroženi samo z resnimi boleznimi, ampak imajo več tudi prehodnih, a neprijetnih težav, od prehladov do drugih okužb dihal. Športniki, ki ne kadijo, so bolj zdravi in uspešnejši.

Poleg tega kajenje povzroča slab zadah iz ust, lasje in oblačila zaradi tobačnega dima smrdijo po pepelniku. Večina ,nekadilcev noče hoditi z nekadilci. Koža kadilcev je suha in pepelnata.

BODITE ZGLED

  • Bodite zgled. Če kadite, je dobro vašega otroka pomemben razlog, da nehate. Odrasli kadilci vedo, kako težko je nehati, zato ne pustite, da bi vaš otrok začel.

  • Sodelujte s šolo. Pozanimajte se, kako skušajo preprečiti kajenje med otroki. Ali si učitelji in svet staršev dejavno prizadevajo za programe preprečevanja kajenja?

Skrb, da bi preprečili zasvojenost s kajenjem pri otroku, je za starše velika odgovornost. A ne pozabite, da je preprečiti začetek kljub vsemu precej lažje, kot doseči, da bi kajenje pozneje opustili.

NAČRTUJTE OPUSTITEV KAJENJA

Če razmišljate o tem, da bi nehali kaditi, vam bo lažje, če naredite načrt:

  • Postavite datum. Na koledarju označite dan, ki je odmaknjen tri do štiri tedne. Izberite datum, ki ne bo sovpadal s kakšnimi stresnimi dogodki ali dnevi, ko bi si posebno želeli prižgati (npr. praznikov, družinskih srečanj). A bodite stvarni. Noben dan ni za opustitev primernejši od katerega drugega.

  • Izdelajte načrt. Ugotovite, kaj je ‘sprožilnik’, da sežete po cigareti - npr. pitje kave ali telefonski pogovor. Odločite se, da boste spremenili svoj odziv na takšne okoliščine. Pojdite raje na sprehod ali si privoščite zdrav prigrizek (npr. kos sadja, solato).

  • Prilagodite vedenje. Če ste doslej pokadili dve škatlici na dan, pokadite od zdaj naprej samo eno. Ne kupite nove škatlice, dokler te ne porabite do konca. Zamenjajte cigarete - izberite takšne, ki vam niso tako ‘všeč’.

  • Poiščite oporo. Povabite še koga, naj se vam pridruži pri odvajanju; poiščite nekoga, ki ga lahko pokličete kadarkoli in vas bo bodril. Odklanjanje tuje pomoči varuje zasvojenost, ne vas. Razmislite o tem, da bi se priključili skupini za odvajanje.

  • Naredite seznam. Napišite razloge, ki govorijo za opustitev. Odločite se, da jih boste upoštevali.

  • Razmišljajte pozitivno. Ostanite zavezani svoji odločitvi. Pogosto poglejte razloge, ki ste jih napisali zanjo. Iz dneva v dan vam bo šlo lažje.

OPREDELITEV ODVISNOSTI OD NIKOTINA

Od nikotina ste verjetno odvisni, če ste kadili vsaj en mesec in imate enega ali več od naslednjih simptomov:

  • Resno, a neuspešno ste že poskušali opustiti kajenje ali zmanjšati število cigaret.

  • Poskusi opustitve so vam povzročili telesne odtegnitvene simptome (željo po tobaku, tesnobno razpoloženje, razdražljivost, nemir, težave z zbranostjo, glavobol, zaspanost, želodčne težave).

  • S kajenjem nadaljujete kljub resnim zdravstvenim težavam (npr. boleznim srca in ožilja, boleznim dihal), za katere veste, da jih tobak poslabšuje.

  • Razvila se vam je toleranca za nikotin. Določen odmerek (se pravi določeno število cigaret, ki jih pokadite na dan) sčasoma nima več enakega učinka in za doseganje enakega občutka morate kaditi več.

Pri tem je osrednji element zasvojenosti dejstvo, da zasvajajoča snov (v tem primeru nikotin) povzroči prehodne spremembe razpoloženja, če je ni v telesu.