SOJA - Naša žena, letnik 1996, številka 5

SojaTa stročnica je nadvse pomembna, ker predstavlja vir beljakovin in olja. V večjem obsegu jo pridelujejo v Ameriki, na Kitajskem in v Braziliji. Najprej so sojo pridelovali za krmo in za izdelavo olja, kasneje tudi za prehrano. Na Kitajskem pa sojo uporabljajo za prehrano že tisočletja. V vegetarijanski hrani je soja nepogrešljiva, ker je enakovredna mesu in je lahko njegov nadomestek.

Svežo sojo pred uporabo toplotno obdelamo, da uničimo inhibitor tripsina. Lahko jo kuhamo in iz nje pripravimo zrezke. Iz praženega zmletega semena kuhamo kavo, pripravljamo sojino kremo in kekse. Če sojino zrnje namakamo v vodi 10 do 20 ur, dobimo sojino mleko, ki je po lastnostih podobno kravjemu mleku. Mleko dobimo tudi, če namakamo sojino moko. Iz sojinega mleka izdelujemo jogurt, kislo mleko in sir. Najbolj znan je kitajski sir tofu, ki ga pripravljamo na različne načine, ocvrtega ali pečenega.

Iz soje iztisnemo olje, ostanek pa zmeljemo in dobimo moko. Če iztisnemo vse olje, moka ni mastna; polmastna pa je, če smo olje le delno iztisnili. Iz sojine moke pečemo kruh, ki je primeren za sladkorno bolne, ker ne vsebuje škroba, ampak dekstrin. Iz sojine moke izdelujejo tudi hrenovke, pastete in klobase.

Iz sojinih pogač iztisnemo beljakovine, ki šo polnovreden dodatek mesu. Iz rafiniranega sojinega olja izdelujejo tudi margarino. Pri pridelovanju olja dobimo lecitin, ki ga uporablja pekarska industrija. Iz 100 kg soje dobimo 10 kg olja, ostalo so tropine, ki jih zmeljejo v moko.

Sojino omako tamari uporabljamo za začinjenje jedi.

Praženo sojo uporabljajo v slaščičarstvu, kot dodatek pijačam in moki, v prehrambeni industriji pa kot stabilizator v margarinah in pripravi dietetičnih živil.

Pomen za prehrano in zdravje

V prehrani uporabljamo stročje, suho zrnje, sojine kalčke in vse zgoraj naštete izdelke. Beljakovine v soji pripadajo skupini globulinov. So podobne sestave kot meso, zato Kitajci sojo imenjujejo tudi meso brez kosti. Razmerje vseh sestavin je v soji veliko bolj uravnoteženo v primerjavi z drugimi stročnicami. Če jo primerjamo z beljakovinami živalskega izvora, ima soja to prednost, da v njej ni purinskih baz, beljakovine niso kisle, ampak bazične. To je zelo pomembno za presnovo, ker pri prebavi soje ne nastanejo anorganske kisline kot pri presnovi mesa. Ogljikovi hidrati so v obliki dekstrina, kar je pomembno za revmatične in sladkorne bolezni.

Zeleno sojino seme vsebuje precej vitaminov C in A, v suhem zrnju pa je več vitaminov iz skupine B.

Soja je pomembno živilo, kot že rečeno, za sladkorne bolnike in revmatike. Ker znižuje količino holesterola, pomaga pri arterosklerozi, boleznih žolča, nervozah, debelušnosti, ekcemih. Uspešna je tudi pri zdravljenju vnetja mehurja. Surov sojin sir tofu znižuje visoko telesno temperaturo.

Pridelovanje

Soja uspeva povsod tam, kjer raste koruza. Ker potrebuje visoke temperature, je ne sejemo pred sredino maja, ko se zemlja ogreje najmanj na 12 do 15°C. V vlažni in hladni pomladi in pri zgodnji setvi seme lahko propade.

Če soje še nismo pridelovali, je zelo pomembno, da dobimo nitragin, radicin, azotofiksin, to so sredstva, s katerimi požlahtnimo zemljo. Pripravek hranimo v temni steklenici do 9 mesecev, da se ne uničijo bakterije. Tik pred setvijo seme pomešamo z bakterijami in vlažno posejemo, ker se seme ne sme osušiti.

Sojo sejemo v vrste 25 do 50 cm narazen, v vrsti je seme od semena oddaljeno 3 do 5 cm. Seme sejemo 3 do 5 cm globoko.

V začetku razvoja in do cvetenja potrebuje soja veliko vlage. Lahko pa se zgodi, da cvetovi odpadejo v hladnem in vlažnem vremenu. Ko soja oblikuje stroke in zrnje, ponovno potrebuje veliko vlage. Sojo zalivamo večkrat, da dobimo velik pridelek. Lahko obtrgavamo zelene stroke. Soja dozori, ko odpadejo listi, stroki pa so še zaprti. Če predolgo odlašamo s pobiranjem, potem se strok razpoči in zrnje se osuje. Zato je potrebno na vrhu spodbirati dozorele stroke, če bo avgust hladen in deževen.

Za pridelovanje v osrednji Sloveniji so primerne zelo zgodnje sorte, ki hitro dozorijo, preden začne deževati. Ker so pridelki soje razmeroma skromni, je priporočljivo sejati sorte, ki dozore v osrednji Sloveniji.

dr. Mihaela Černe, dipl. inž. agr.