BAZILIKA - Naša žena, letnik 1999, številka 10

V zelenjavnem vrtu čedalje bolj cenimo različne rastline, ki jih uporabljamo za dodatek različnim jedem, da jim zboljšamo okus. Če pa imamo radi vegetarijansko ali mediteransko kuhinjo, imajo dišavnice v naši kuhinji še pomembnejšo vlogo, saj jedi naredijo okusne tudi, če jih ne pripravljamo po običajnem postopku, to je s preobilico maščob.

Med zelo dišavne rastline spada tudi bazilika, ki je v preteklosti nikoli niso omenjali kot divjo rastlino, ampak tudi najstarejši zapisi povedo, da so to rastlino gojili npr. v severozahodni Indiji že 3000 let pr. n. š., kjer je njena prvotna domovina. Venec, spleten iz bazilike, so našli v egipčanskih grobnicah iz leta 5000 pr. n. š. Stari Hindujci so jo prištevali k svetim rastlinam, zlasti k ljubezenskemu božanstvu Lakšmi in njenemu spremjlevalcu Višnu, imeli so jo za tempeljsko rastlino in jo darovali na oltarjih. Na Haitih je bazilika zaščitna rastlina boginje ljubezni Erzulie. Tako na Haitih kot tudi v Indiji pripisujejo baziliki učinek afrodiziaka; povezujejo jo s čaščenjem ljubezni in dobrega počutja.

Že latinsko ime Ocimum basilicum L, pomeni kraljevsko dišavo, ker diši po različnih rastlinah, ki se izredno harmonično povezujejo. Pri nas je bazilika že od nekdaj dobra znanka, ki ima kar nekaj imen: bazilika, bazilka, bosilj, bražilka, bržilka, bošiljek, božiljek. Zdaj je bazilika povsod razširjena, gojijo jo tako v vrtovih kot tudi v večjem obsegu za prodajo mladih cvetočih poganjkov. V Nemčiji je zelo priljubljena lončnica, saj v rastlinjakih vsako leto vzgojijo okoli 2 milijona rastlin v lončkih. Prodajo jih različnim kupcem, največ pa jih ljudje pokupijo za gospodinjstva in hotele. Bazilika je v Nemčiji vse bolj priljubljena, tako, da jo celo uvažajo iz Italije in Izraela.

Baziliko potrebuje tudi predelovalna industrija; dajejo jo v različne likerje, z njo odišavljajo posebna vina in druge pijače. Kozmetična industrija uporablja baziliko za izdelavo moških vodic po britju, za parfume in druge dišave. Ta rastlina pa je nepogrešljiva zlasti v mediteranski kuhinji, kjer jo zelo skladno kombinirajo z jajčevcem, paradižnikom, papriko, česnom, mehkim sirom. Iz njenih listov, oljčnega olja, česna in soli izdelujejo preliv za različne solate, pa tudi druge jedi, zlasti iz testenin in riža. Bazilika se poda v različne omake in juhe, posušeno pa dajejo v pastete in jetrne klobase.

Zdravilna in hranilna vrednost

Zdravilne lastnosti bazilike, saj lajša želodčne težave, omenja že v stari Grčiji znani zdravnik Diokorides. Zdravnik Adam Lonitzer (1528-1586) je priporočal baziliko za želodec, predvsem po preobilni in močni hrani. Močan vonj okrepi delovanje možganov, listi, namočeni v vodi ali vinu pa pomagajo pri omotici. Napitek, narejen iz semen, je primeren za odpravljanje depresij, žalosti, prevelike domišljije. John Gerhars (1545 do 1612) je zapisal, da uživanje bazilike blaži žalost, povzroča srečo in veselje ter ugodno deluje na srce. V novejših raziskavah so potrdili, da bazilika zelo dobro vpliva na srce, znižuje krvni tlak, količino sladkorja v krvi in tudi količino holesterola. V indijskem zdravilstvu jo priporočajo pri težavah z dihanjem, pri prehladih, kot protistrup pri pikih kač in škorpijonov, z njenim sokom mažejo rane. Zelo znižuje visoko telesno temperaturo pri malariji, zato jo uporabljajo v mešanici s poprom in ingverjem. Sok bazilike ali celo samo zmečkan list pomaga pri žuželčjih pikih, položimo ga na boleče mesto. Ker bazilika uravnava tudi prebavo, jo priporočamo pri slabostih, ki jih povzroča preobilna hrana. Preliv iz bazilike pomaga pri želodčnih krčih, napenjanju v trebuhu. Včasih so baziliko priporočali doječim materam, ker pospešuje izločanje mleka. Ker nas eterična olja iz bazilike pomirjajo, kopel iz bazilike in sivke priporočajo ljudem, ki se hitro razburijo. Čaj iz bazilike zelo blagodejno deluje na razdražene živce, pospešuje spanec, vpliva na koncentracijo misli. Ugodno deluje pri različnih duševnih težavah, zlasti pri stresu, ker nas sprošča, pomirja, postanemo bolj veseli, živahni in bistri. Bazilika je zato primerna pri prevelikih obremenitvah, pri slabem počutju in žalosti.

Značilen vonj in okus ji daje več kot 100 različnih sestavin, ki so v eteričnih oljih. V svežih listih jih je 0,02 do 0,5% ali celo do 0,9%, v posušenih pa 1,5%. Na količino eteričnih olj zelo vplivajo rastni pogoji, zato vsebuje španska bazilika 0,90°/ eteričnih olj, norveška pa samo 0,13%.

Sestava eteričnih olj je močno odvisna od posameznega izvora, ki ga poimenujejo kemotip. Nekateri kemotipi imajo duh po cimetu (po estru metilcimetne kisline), po janežu (po metilhavicolu), po nageljnih (eugenol), po citronah (citral) in po timijanu (timol).

V baziliki, ki raste v Franciji in Nemčiji, so v eteričnih oljih predvsem linalol, metilhavicol, cineol. V baziliki iz Italije pa so linalol, ester metilcimetne kisline, metilhavicol, eugenol in v manjši količini tudi seskviterpeni. Vsebuje pa še saponine, glikozide, beta-sitosterin, čreslovine (do 5% v suhi). Energijska vrednost bazilike je 1420 kJ ali 340 kcal v 100 g suhe. V 100 g posušene bazilike je 60 g ogljikovih hidratov, 17,5 g surovih vlaknin, 14 g surovih beljakovin, 13,3 g pepela, 11 g vode, 4,0 g surovih maščob, 3500 mg kalija, 2100 mg kalcija in 35 mg natrija. Ker so nekatere sestavine eteričnih olj hlapne, baziliko dodajamo jedem tik preden jih postavimo na mizo. Pri sušenju pa se izgubi precej aromatičnih snovi. Baziliko dodajamo jedem samo v manjših količinah.

Pridelovanje

Bazilika je enoletnica, močno razraščena, 25 do 80 cm visoka. Na razvejenih steblih se razvijejo dolgopecljati jajčasti, eliptični, nasproti si štrleči listi. Ti so rumeno zeleni, zeleni, rdeči, pogosto so svetleči in nekoliko nepravilno nazobčani. V zgornjih zalistnikih in na konceh poganjkov se razvijejo cvetovi, ki so beli, rožnati, škrlatno rdeči, venec imajo dvakrat daljši kot čašo. Bazilika cvete od junija do septembra, odvisno od tega, kdaj jo sejemo. Rastlina razvije zelo tanke in razvejene korenine, ki ne segajo globoko v zemljo.

Ker bazilika izvira iz tropskih krajev, potrebuje zelo veliko toplote. Rasti preneha že pri temperaturi okoli 12°C; pri tej temperaturi se na listih pojavijo različne bolezni. Potrebuje tudi veliko svetlobe, zato jo pozimi v rastlinjakih dodatno osvetljujejo. Pri temperaturi 20°C vzkali seme v 14 dneh, ker kali na svetlobi, seme samo pritisnemo v zemljo, ga z njo ne pokrivamo.

Najbolje uspeva v zračnih, s humusom dobro oskrbljenih tleh, ki so strukturna in se hitro ogrejejo. Optimalna reakcija tal je pH 6,5 do 7,2. Baziliko gojimo na gredi, kjer so rasle s hlevskim gnojem gojene vrtnine. Bazilika ima v začetku zelo počasen razvoj, zato ga plevel lahko bistveno ovira. Na isto mesto jo posadimo šele po 4 letih. Gnojimo jo z manjšimi količinami dušika in sicer trikrat: ob presajanju, nato čez štiri tedne in tretjič po prvem rezanju poganjkov. Listi so zelo občutljivi, zato gnojila trosimo po zemlji, drugače se na listih pojavijo ožigi in niso za prodajo. Večje količine fosforja lahko zmanjšajo razvoj eteričnih olj, zato gnojimo predvsem s kalijem in dušikom.

Baziliko lahko pridelujemo na različne načine. Za zgodnje pobiranje v juniju jo sejemo v rastlinjak in sejance presadimo sredi maja, ko mine nevarnost poznih slan. Če želimo pospešiti razvoj, lahko takoj po presaditvi na razdaljo 25x25 cm, površino prekrijemo z vlaknato folijo, tako da se pod njo rastline bolje razvijejo. Tako jih lahko prej režemo in poberemo tudi več pridelka. V toplejših krajih lahko baziliko sejemo kar na gredo, ki jo prekrijemo z vlaknato folijo, pod katero so temperature višje za 1 do 3°C. Ker je seme zelo drobno, mora biti zemlja izredno dobro pripravljena in ves čas enakomerno oskrbljena z vodo, da se bazilika dobro razvije. Neposredno sejemo tako, da pade seme od semena na 2 cm ali 50 semen na tekoči meter. Medvrstna razdalja je 25 do 35 cm, za setev 1 m2 potrebujemo 0,3 do 0,4 g. Zaradi drobnega semena potrebuje, kot že rečeno, zelo dobro pripravljeno zemljo, zato neposredna setev uspe samo v izredno strukturni zemlji. Pri setvi v plastenjak dajemo v lončke po 4 do 5 semen. Za 10 lončkov potrebujemo 0,025 do 0,035 g semena. Pri temperaturi 15 do 22°C traja vznik od 8 do 14 dni. Po vzniku so najugodnejše temperature podnevi okoli 20°C in 14 do 16°C ponoči. Pri višjih temperaturah rastline hitreje rastejo, vendar so za presaditev na prosto preveč nežne, če pa jih presadimo, pa le slabo uspevajo. Zato moramo pri temperaturah, višjih kot 20°C, zelo intenzivno zračiti, da vzgojimo sadike, primerne za presajanje. Baziliko lahko pridelujemo tudi v rastlinjaku na gredah, gojimo jo za rezanje listov in za prodajo v šopke povezanih rastlin. Na grede v rastlinjaku vedno sejemo neposredno, ker moramo imeti zelo dobro zemljo in po setvi primerno zalijemo, da se razvijejo dobro razvite rastline. V rastlinjakih pa lahko gojimo baziliko tudi v lončkih. Pridelovanje načrtujemo tako, da so lončki vse leto na razpolago. Sejemo najmanj osemkrat na leto. Poleti vzgojimo rastline v lončkih po 40 dneh od setve, pozimi pa, odvisno od osvetlitve, v 80 do 100 dneh. Za neposredno prodajo v lončkih, morajo biti ti veliki 9 cm. Po setvi poleti lončke pokrijemo z vlaknato folijo ali papirjem, da se površina lončka ne presuši in da seme vznikne v 8 do 10 dneh pri temperaturi 18 do 22°C. Poleti temeljito zračimo, da se ne razvijejo pretegnjene sadike. V poletnih mesecih pa zasenčujemo, ker močno sonce ni dobro za razvoj rastline. V zimskih mesecih osvetljujemo od oktobra do decembra 7 ur, ker obstoji močna povezava med razvojem listov in količino osvetlitve, od tretjega tedna pa osvetljevanje vpliva tudi na količino pridelka.

V rastlinjakih baziliko gojijo tudi na hranilni raztopini, podobno kot motovilec na trakovih iz poliuretanske pene. To tehniko pridelovanja so razvili zlasti v Belgiji, rastline pa prodajajo na peni, ki jo narežejo na večje ali manjše kose, ali pa jih pakirajo tudi v kartonske podstavke.

Na prostem je zelo primerno, da zgodaj sejano ali presajeno baziliko režemo najmanj dvakrat, na vrtu pa jo lahko sproti obrezujemo, takoj ko se pojavijo posamezni poganjki in na njih zametki cvetov.

Če prekrivamo z vlaknato folijo že od setve ali presaditve, potem se s tem izognemo napadu različnih škodljivcev, ki se zelo radi spravijo nad liste. To so predvsem različni hroščki, ki objedajo liste, listne uši, ki se naselijo na listih kot tudi stenice in tripsi. Tudi polži močno objedajo liste, zato jim nastavljamo vabe, če bazilike nismo zavarovali z vlaknato folijo. Na listih se pojavljajo tudi virusne bolezni, zlasti mozaik lucerne, med glivičnimi boleznimi je veliko pegavosti. Zlasti če dolgo dežuje, se na listih pojavijo rjave do sive pege, ki povzročajo, da bazilika ni več uporabna. Tako pri rastlinskih loncih kot na prostem se pojavlja ovelost, zato je dobro upoštevati kolobar in bazilike tudi ne prepogosto gojiti na gredah, kjer se pojavlja ovelost tudi na drugih vrtninah, npr. po paradižniku ali kumarah.

Baziliko začnemo rezati 65 do 75 dni po presaditvi, ko se razvijejo prvi cvetovi. Po prvem rezanju je poleti zelo priporočljivo, da rastline zalivamo in dognojimo z dušikom, ali podnje naložimo porezane koprive. Tako rastline dobijo dušik in ponovno odženejo. Ker je bazilika zelo zahtevna rastlina glede enakomerne oskrbe z vodo, je dobro, da jo pogosto zalivamo, da se razvijejo košati poganjki. Vendar pa, zlasti na težjih tleh, ne sme na površini zastajati voda, saj je bazilika zelo občutljiva za stoječo vodo. Če se to zgodi, začnejo rastline rumeneti in propadati.

Ker je bazilika zelo občutljiva, jo moramo, čim smo jo porezali, takoj porabiti, drugače se iz nje izgubijo tako aromatične kot tudi hranilne snovi. Če je pridelamo preveč in jo želimo posušiti, baziliko sušimo pri temperaturi, ki je nižja od 40°C. Računamo, da iz 7 kg sveže bazilike dobimo 1 kg suhe. Ob prvem rezanju poberemo 1,2 do 1,8 kg/m2 ob drugem 0,6 do 1,2 kg /m2, zato v vrtu posadimo baziliko najmanj na 1 do 2 m2, da bomo imeli dovolj sveže bazilike predvsem za celoletno uporabo in suhe bazilike za porabo v zimskih mesecih.

Ker je bazilika tako vsestransko uporabna rastlina, naj ne manjka v vsakem še tako majhnem vrtu, saj si z njo naredimo jedi, a tudi življenje bolj prijetno.

Tako kot se bazilika poda v jedi iz paradižnika, tudi zelo dobro raste, če jo posadimo med paradižnike.

dr Mihaela Černe, dipl. inž. agr.