VRTNA KREŠA - Naša žena, letnik 1996, številka 1

Vrtna krešaTudi če nimamo vrta, lahko na okenski polici ali v drugem svetlem in toplem prostoru pridelujemo vrtno krešo. Ker zelo hitro raste, jo sejemo od decembra do februarja vsak teden ali na 10 dni. Za setev so primerne različne posode: nizki krožniki, plastični, malo bolj globoki in tudi druge široke plastične posode, ki jih postavimo na okensko polico. Vrtno krešo režemo od decembra do marca in jo pripravljamo v solati ali pa dodajamo drugim solatam, predvsem paradižnikovi, kumarčni, solati iz kitajskega kapusa, zelja, glavnati solati, endiviji, radiču, krompirju ali fižolu. Vrtna kreša bo tudi obogatila okus skute, mehkega sirčka, masla in margarine. S tem lahko namažemo kruh, preden ga obložimo s salamo, slanino ali z mesom. S krešo pa obložene kruhke lahko samo okrasimo. Kreše običajno ne kuhamo, saj nam da več hranil in zdravilnih snovi, če jo jemo presno.

Pomen v prehrani in za ohranjanje zdravja

Kreša ima samo 10 do 26 kcal ali 42 do 109 kJ, zato jo priporočajo zlasti pri shujševalnih dietah. Kreša vsebuje precej beljakovin in vlaknin, zelo malo pa maščob in oglikovih hidratov. Zelo veliko je v njej mineralov, največ pa kalija, kalcija, magnezija, fosforja in železa. Med vitamini prevladuje vitamin C in karotin. V kreši so tudi pomembne aminokisline, predvsem leucin, izoleucin, valin in treonin. Kreša vsebuje tudi glukozid glukonasturcin; iz tega nastaja eterično olje, katerega glavna sestavina je fenil - etil gorčično olje, ki draži sluznico in kožo. V kreši so tudi čreslovine. Kreša čisti kri, jo obnavlja in pospešuje delovanje jeter, žolčnika in ledvic. Kreša zdravi slaboktvnost, revmo, ugodno deluje tudi pri vnetju dihal, pri prehladih, nerednem delovanju ščitnice. Ker mehča sluz, pomaga pri izkašljevanju. Preprečuje tudi zobno gnilobo in razjede na ustni sluznici. Primerna hrana je za vodenične, bolne na jetrih in žolčniku. Pospešuje izločanje želodčnega soka, krepi želodec in žene na vodo, lajša obolenja, ki so povezana z nepravilno presnovo. Iz kreše iztisnjen sok moramo najprej razredčiti s petkratno količino vode. Razredčen sok pijemo dva - do trikrat dnevno po eno kavno žličko. Če sok ni razredčen, lahko nastane vnetje grla in želodca. Sok pijemo največ štiri tedne, a tudi v tem času so primerni nekajdnevni presledki.

Krešo priporočajo tudi za zdravljenje nečiste kože, peg, aken in kroničnih kožnih bolezni, iz stolčene kreše si naredimo obloge. Krešin sok, pomešan z alkoholom, pospešuje rast las.

Nosečnicam pa vrtne kreše ne priporočajo.

Izvor in morfološke lastnosti

Vrtna kreša izvira iz Male Azije, Perzije in Mezopotamije, kjer so jo najprej začeli gojiti, in tudi iz severne Afrike. Poznali so jo že stari Egipčani, v Evropo pa so jo razširili Grki in Rimljani.

Vrtna kreša je enoletna rastlina. Spodnje liste ima neenakomerno narezane, nazobčane, na vrhu 30 do 60 cm visokega stebla pa so celi. Klična lista sta globoko tridelno narezana. Močno deljeni listi imajo v začetku obliko rozete, iz njene sredine pa se kmalu pojavi cvetno steblo. V socvetju so beli cvetovi, ki so sestavljeni iz štirih cvetnih listov. Strok je okroglasto ploščat in vbokel. Seme je rdeče rjavo in svetleče. Vrtna kreša cvete od junija do julija, seme dozori julija in avgusta, kalivost obdrži od 3 do 5 let. V 1 gramu je 450 semen, 1 liter semena pa tehta 730 gramov.

Pridelovanje

Vrtna krešaKreša ni zahtevna rastlina in dobro uspeva v vsaki zemlji. Lahko jo sejemo v vseh letnih časih in v različne tipe zemlje: Vedno bomo pridelali veliko zelenih listov, ki jih bomo rezali nekaj tednov. Le če je poletje izredno vroče, potem jo sejemo na senčnato gredico, ki je tudi bolj vlažna. Tako bomo pridelali nežne in številne liste. Poleti jo sejemo bolj pogosto, ker gre rada v cvet. Kreša se dobro razvija pri temperaturi 10 do 15 ° C in pri tej običajno vznikne v enem dnevu. Ta hitra rast omogoča, da sobo tudi pozimi okrasimo z bujnim zelenjem, če krešo posejemo kar v mokro mivko ali na pesek. Seme kali tudi pri nižji temperaturi, npr. pri 5 ° C, vendar traja vznik kar 13 dni. Zato je bolje, da krešo gojimo pri višji, t.j. sobni temperaturi. Kalitev semena pospešimo, če zemljo po setvi pokrijemo s papirjem, prozorno folijo ali z drugim krožnikom. Čim pokukajo rastlinice na plan, pa jih takoj odkrijemo. Že ob vzniku potrebuje kreša zelo vlažno zemljo, zato jo po setvi temeljito zalijemo, kasneje pa jo odvisno od temperatur - zalivamo tudi do dvakrat na dan.

Krešo sejemo na okensko polico v posode s premerom od 10 do 34 cm in visoke najmanj 3 cm. Pozimi jo sejemo na 7 do 10 dni, vendar krožnik ali posodo vsakič napolnimo s svežo zemljo, saj novo seme kreše le slabo uspeva v zemlji, v kateri je že prej rasla kreša. Krešo sejemo zelo na gosto, 5 g na 1 dmz. Po setvi seme pokrijemo 2 cm visoko z zemljo, da povrhnjica semena ostane v zemlji. Če seme po setvi površno pokrijemo, se po vzniku rastlinic drži rjavo rdeča povrhnjica, kar zmanjšuje vrednost rastlin. Kreša je primerna za rezanje v 10 do 15 dneh, odvisno od temperature. Če ima optimalno vlago in ustrezno temperaturo, jo lahko režemo že po enem tednu, ko so rastline visoke 6 do 10 cm in imajo že dobro razvite liste. Če rastlini pustimo srčne liste, jo lahko spet režemo, in tako nam da isti posevek dvakratno žetev Tako lahko dobimo tudi do 2 dag krešinih listov na 1 dm površine.

Kreša zraste tudi brez zemlje. Posejemo jo na papirnato brisačo, ki jo dobro namočimo, potem pa redno zalivamo, da speremo rjavo rdečo povrhnjico. Če se rastlin še drži, ko krešo porežemo, moramo rastline dobro pretresti, da jo odstranimo. Z zalivanjem ne smemo pretiravati, ker so korenine v vodi in se rastline slabo razvijajo.

Če hočemo pridelati še bolj pikantno solato, potem najprej posejemo vrtno krešo, po treh do štirih dneh vmes posejemo še gorjušico ali repico.Do vznika so krožniki lahko v temnem prostoru, potem jih prenesemo na svetlo. Na okenski polici krožnik vsak dan obračamo, da rastline niso pretegnjene.

Vrtno krešo lahko sejemo zgodaj spomladi v zaprto gredo, v vrstice 5 do 10 cm narazen. Pri tej setvi porabimo 8 do 10 g semena na en kvadratni meter. Košarice, v katerih raste vrtna kreša, lahko shranimo pri temperaturi 0,5° C za dva tedna. V Angliji so konec prejšnjega stoletja gojili vrtno krešo na tleh v rastlinjakih, kjer je rastla vinska trta. Krešo so rezali s posebnim nožem, ko je zrasla do 5 cm in jo z obema rokama položili v košarice; tako je bilo videti, kot da v košaricah raste kreša. Med seme kreše so pomešali seme repice in gorjušice. Krešo so pridelovali v večjem obsegu, ker so potrebovali 18.000 litrov semena.

Poznali so več sort; pridelovali so sorto navadna vrtna kreša, ki je imela velike temno zelene, malo nazobčane liste. Sorta nazobčana vrtna kreša je imela močno narezane liste, ki so bili zviti in nakodrani. Sorta močno nazobčane vrtne kreše je imela liste globoko narezane, močno nakodrane in s kratkimi listnimi peclji, tako da je bila rastlina zbita.

Širokolistna vrtna kreša je imela zelo široke liste, ki niso bili deljeni in le ob robu rahlo nakodrani. Listi so bili do 5 cm dolgi in 2,5 cm široki.

Zlata ali avstralska vrtna kreša je bila podobna širokolistni, vendar so bili listi bledo rumeni.

V vrtu moramo krešo opleti, drugače z njo vred porežemo še plevel. Seme vrtne kreše lahko sami pridelamo. V marcu sejemo na prosto, na medvrstno razdaljo 20 cm in posejemo 0,8 g / m2 semena. Posevek večkrat oplevemo, tudi zalivamo in dognojujemo, da se razvije čim več semena. Seme pobiramo julija, ko so rastline suhe. Porežemo jih in posušimo na papirju ali v platnenih vrečkah. Seme očistimo in,ga shranimo za setev pozimi. Pri nas vrtne kreše še ne uporabljamo toliko, kot bi bilo dobro za zdravje v zimskih mesecih. Tudi na trgu vrtne kreše še ne prodajajo tako kot npr. v Avstriji ali Nemčiji. Tam je mogoče v lično izdelanih kartonskih košaricah kupiti rastoče rastline.

Kreša kot testna rastlina

Ker kreša zelo hitro kali in je ob vzniku zelo občutljiva za pline, ki uhajajo iz zemlje, jo uporabljamo kot testno rastlino. Zemljo, ki smo jo razkužili s kemičnimi sredstvi npr. z basamidnim granulatom ali za katero sumimo, da nam jo je kdo polil s sredstvom, ki izhlapeva, moramo pred setvijo preskusiti, če so v njej še ostanki škodljivih plinov. Iz razkužene površine na več mestih vzamemo vzorec in ga damo v steklen kozarec. V kozarec do polovice napolnjen z zemljo, damo kosem vate, na katerega potresemo seme vrtne kreše. Vato še prej dobro namočimo. V drug kozarec damo nerazkuženo zemljo in tudi moker kosem vate, na katerem je seme. Oba kozarca neprodušno zapremo in postavimo na okensko polico ali v drug prostor, v katerem naj bo temperatura do 20° C. Po dveh do petih dneh mora seme kreše vzkaliti. Če v kozarcu, v katerem je razkužena zemlja, seme ni vzkalilo, moramo zemljo ponovno prezračiti, da bodo iz nje izhlapeli škodljivi plini. Kalilni poskus ponavljamo toliko časa, da seme v obeh kozarcih enako kali. Šele takrat se odločimo za setev v razkuženo zemljo.

dr. Mihaela Černe, dipl. inž. agr.